(Slovenščina) Lahko smo ponosni na tradicijo javnega glasbenega šolstva pri nas, ki je bilo leta 1816 eno izmed prvo ustanovljenih na svetu. Danes javno glasbeno in baletno šolo obiskuje preko 25.000 učencev in poleg vrhunskih rezlutatov, ki so nam lahko vsem v ponos, predstavlja dodano vrednost celotnega šolstva v Sloveniji.

90-članski simfonični orkester, ki ga sestavljajo učenci 54 glasbenih šol v Sloveniji. Zaigrali so Slavnostno uverturo 2016 Črta Sojarja Voglarja in Peer Gynt Edvarda Griega. Foto: Davorin Dolinšek.

Več kot le pouk glasbe in plesa

Znano je, da urjenje v veščinah glasbe in plesa izmed vseh aktivnosti najbolje vpliva na razvoj kognitivnih in kreativnih sposobnosti posameznika.

Kreativnost, inovativnost in človečnost

V procesu glasbenega in plesnega izobraževanja vzgajamo tudi širše in univerzalno vzorne lastnosti: vestnost, odločnost, vztrajnost, odgovornost, skupinsko in povezovalno delo, kreativnost, čutnost, izraznost, javno nastopanje, občutek za estetiko in kvaliteto, čutno zaznavanje in ostale obče človeške kvalitete.

Vrhunski rezultati v svetovnem merilu

Javno glasbeno šolstvo je v zadnjih letih vzgojilo mnoge vrhunske glasbenike, ki ponazarjajo sam vrh svetovne glasbene umetnosti. Naj jih naštejem samo nekaj:

• Andrej Žust, hornist v orkestru Berlinske filharmonije
• Iztok Hrastnik, kotrabasist v orkestru Dunajske filharmonije
• Petra Kovačič, violinistka v orkestru Dunajske filharmonije
• Eva Nina Kozmos, zmagovalka Evrovizije mladih glasbenikov

In mnogi drugi.

Na osrednji slovesnosti ob 200-letnici glasbenega šolstva v Sloveniji so v Cankarjevem domu pod vodstvom Simona Krečiča nastopili 90-članski združeni orkester slovenskih glasbenih šol, 65-članski združeni orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij ter Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Foto: Urad predsednika RS

Vpliv na dobrobit posameznika in družbe

Učenci, ki obiskujejo oz. so obiskovali glasbeno ali baletno šolo, so nadpovprečno uspešni pri splošnem učnem uspehu in ostalih izven-šolskih aktivnostih. Lahko bi tudi rekli, da je samo nekaj letno urjenje v veščinah glasbe oz. plesa pokazatelj kasnejše uspešnosti in zadovoljstva posameznikov, ki v veliki meri pogojuje kvaliteto življenja in dobrobit (so)bivanja celotne družbe.

Priznanje na državni ravni

Predsednik države Borut Pahor je ob osednji slovesnosti v Cankarjevem domu podelil tudi srebrni red za zasluge, ob odlikovanju pa zapisal: “Ima spoštljivo dvestoletno tradicijo, je dobro organizirano ter s svojim sistematičnim, strokovnim in predanim delovanjem ohranja in uveljavlja slovensko glasbeno identiteto, spodbuja našo glasbeno ustvarjalnost, izobražuje ljubiteljske glasbenike in baletnike, pa tudi vrhunske umetnike.”

Predsednik Borut Pahor in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol, Boris Štih. Foto: Urad predsednika RS

Povzetek

• ena prvih javnih glasbenih šol na svetu leta 1816
• vključenih cca. 15% vseh šolo-obveznih otrok
• vzgajanje in urjenje v univerzalih sposobnostih in znanjih
• vrhunski rezultati v evropskem in svetovnem merilu

Nadaljnje branje

• Srebrni red za zasluge ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva, članek na www.rtvslo.si
• Za glasbo živimo, glasbeno-dokumentarna oddaja ob 200-letnici GŠ v SLO, RTV 4D
• Nobelov nagrajenec “Vse dolgujem svojemu učitelju fagota”, Intervju v angleščini, PDF